Daljše obdobje suhega in toplejšega vremena povzroča ugodne razmere za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju. Število požarov v naravi je predvsem zaradi spomladanskega čiščenja kmetijskih površin ter kurjenja in požiganja nenevarnih naravnih materialov povečano skoraj povsod po državi. Takšne razmere bodo trajale do prvih obilnejših padavin, ki pa jih še ne pričakujemo. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zato na podlagi 8. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14) s 1. aprilom 2017 razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju vse države.
Od dneva razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravi poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano kuriti ognje, tudi kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete in naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter prižigati ognjemete. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Policija bosta med razglašeno veliko požarno ogroženostjo naravnega okolja opravljala poostren nadzor.
Kurjenje na prostem je načeloma dovoljeno skozi vse leto, razen v gozdu, kjer velja stalna prepoved kurjenja. Prepovedano je le v časih, ko so razglašene večje stopnje požarne ogroženosti. Kurimo lahko izključno materiale rastlinskega izvora, vse ostalo je prepovedano in kaznivo. Prav tako je zaradi zaščite flore in favne povsem prepovedano sežiganje kmetijskih obdelovalnih površin.
Kurjenje v naravnem okolju je opredeljeno v Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju ( UL RS 20/14). Za naravno okolje pa so mišljeni gozd, skupine gozdnega drevja, drevoredi, parki in podobno. Tako je v gozdu in drugih omenjenih naravnih okoljih prepovedano kuriti, prepoved velja najmanj sto metrov od gozda. Ko pa je razglašena povečana požarna ogroženost naravnega okolja, je ta oddaljenost najmanj 250 metrov. Na navedeno področje se nanaša tudi Uredba o odpadkih, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. Slednja se sicer direktno ne nanaša na področje kurjenja v naravnem okolju, ampak predpisuje, da je potrebno vse odpadke, tudi naravne, primerno obdelati in odstraniti v skladu z odredbo. Kar pomeni, da je potrebno odpadke kompostirati, razgraditi, mehansko, biološko ali z drugimi postopki ustrezno obdelati in predelati. V nobenem primeru pa to ne pomeni, da je s tem dovoljeno kurjenje odpadkov v naravnem okolju. Za kurjenje odpadkov v naravnem okolju ali na prostem se po uredbah gibljejo globe v višini med 100 in 600 evri za posameznike, ter med 600 in štiri tisoč evri za pravne osebe. Prijave je potrebno posredovati Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V primerih kršitev v času, ko je razglašena večja požarna ogroženost pa se lahko o kršitvi obvesti tudi policijo.
Če pride do požara:
- Ostanemo mirni. Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja ipd.).
- Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
- O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112
