Pusti, obešeni na kandelabre, naslonjeni na ograje, so izvirni pustni liki, ki jih najdemo tudi v naši okolici. Na obcestne luči, drevesa, ograje se obesi puste, ki tam visijo že od svečnice dalje in mimoidoče opominjajo, da je med ljudi prišel pust. Poznajo jih najbrž samo v vaseh v Brkinih in pod njimi v Podgrajskem podolju, zgornji Reški dolini in ob zgornji Pivki. To območje je po številu in izvirnosti mask izjemno bogato, kar oznanja nori čas.
S časom se spreminjajo tudi pusti. »Nekdaj so bili veliko bolj skromno oblečeni. V do konca zguljena oblačila. Danes so nekateri še kar gosposki in v novejših materialih in krojih in prav solidnih čevljih. Lanski pust je bil oblečen v odlične usnjene hlače, ki mu jih je verjetno marsikdo zavidal. Vselej pa so morali biti debeli, rejeni. Napolnjeni s slamo. A tudi polnila so danes drugačna. Prav gotovo pa visijo po vseh vaseh, kjer je pustovanje močna tradicija.
Svojo glavno vlogo pa debeli možiclji odigrajo oziroma mu jo kar določimo na pepelnično sredo. Če smo maškare v pustnem času pobirale jajca in klobase le v domači in sosednjih vaseh, če se danes z avtobusi vozimo v oddaljena mesta, celo države, in se postavljamo na ogled kot sestavni del karnevalov, pa je obsodba in zažig pusta še vedno domača zadeva, vaško veselje in katarza, in ne turistična atrakcija. Na pepelnico, popoldne, se, ko je večina mask že odloženih, se zberemo kot na nekakšnem pogrebu praviloma vedno na istem kraju, tam obsodimo in zažgemo pusta.
In to z obilo »govoranc«, žuganja, brcanja, zasmehovanja, smeha, krohotanja. Še bolj joka kdo, ki je našemljen v pustovo ženo. Obred obsodbe vodi gospud po že vnaprej pripravljeni pridigi, ki jo sprva bere, nato pa se ta, zasoljena z medklici iz občinstva, spontano razvija v to ali ono smer. Pusta zmerjamo, špwtamo, polivamo, na koncu obsodimo. Ne na eno kazen ali dve, naprtimo mu krivdo za vse, kar je šlo narobe – v vasi, v državi, na svetu. Za vse je kriv.
Vsako leto se ga obsodi na nekajkratno smrt. Uprizori se vsaj trikratno pokončanje. Z obešanjem, streljanjem, pa še zažge se ga. Tudi letos bo krog sklenjen. Med pustnim časom že posut pepel pa je že zametek novega življenja in kroga.
Postojnski gasilci smo ga tudi letos obesili, prvič na novi lokaciji. Obenem se vsem prizadetim v minulih dneh javno opravičujemo za nastale nevšečnosti.
