Štefan Majcen se je rodil mami Nadi, štiri leta po končanju druge svetovne vojne v Evropi. Oče Milan je bil zaposlen v Jugoslovanski armadi, zaradi česar se je celotna družina večkrat selila iz kraja v kraj in tako prispela tudi v Slovenijo. V Ljubljani je Štefan končal šolo za mehanika, treniral pa je celo gimnastiko pri Športnem društvu Sokol. Po prihodu v Postojno se je zaposlil v nekdanjem podjetju Nanos. 2. januarja 1973, se je včlanil v Prostovoljno gasilsko društvo Postojna, kmalu zatem pa je žena Lija najprej rodila sina Boštjana in kasneje še hčerko Ines. Štefan je v življenju potreboval dodatne izzive, katere je našel na Občini Postojna, kjer se je zaposlil kot referent za CZ, kasneje pa kot vodja Sekretariata za ljudsko obrambo. Ob delu se je izobraževal tako na civilnem, kot tudi gasilskem področju.
Štefan se je po opravljenem izpitu za NGČ v letu 1984, še aktivneje vključil v gasilsko organizacijo. Med letoma 1992 in 2011 je bil član predsedstva GZ Postojna, vmes pa še predsednik GZ Postojna, član in predsednik regijskega sveta, član predsedstva GZS, član komisije za požare v naravi… Leta 1999 je opravil izpit za višjega gasilskega častnika organizacijske smeri, leta 2004 pa izpit za visokega gasilskega častnika organizacijske smeri. Po osamosvojitvi se je Štefan zaposlil na Upravi RS za zaščito in reševanje in sicer njeni Izpostavi v Postojni. Posebej se je zavzemal za razvoj gasilstva na Krasu. Bil pa je tudi močan povezovalni člen med Gasilsko zvezo Slovenije in Upravo RS za zaščito in reševanje. Sodeloval je tudi pri krepitvi gasilstva na Krasu, zagotavljanju programa Kras iz sredstev Požarnega sklada za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, namenjenih gasilskim društvom in poklicnim gasilskim enotam na Krasu. Sodeloval je pri pripravi operativnega načrta gašenja velikih požarov v naravi, ki je zajemal izkušnje pridobljene pri gašenju požarov na Krasu v letih 2003 in 2006. Na obeh intervencijah je aktivno sodeloval in s svojimi izkušnjami in organizacijsko sposobnostjo dal velik prispevek pri izvajanju intervencij. Zelo aktivno se je vključil tudi pri obeh analizah požarov in pri pripravi predlogov, programov in načrtov za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti in izvajanju ukrepov za uspešnejše interveniranje v bodočih podobnih primerih.
Zelo aktivno je sodeloval v delovni skupini, ki se je ukvarjala s problematiko požarnega varstva na Krasu. V skupini so sodelovali župani kraških občin, predstavniki gasilskih zvez, Gasilske zveze Slovenije in URSZR. V okviru teh aktivnosti se je organiziral IC v Sežani, v katerem se je začelo izvajati usposabljanje in dežurstvo gasilcev v primeru velike požarne ogroženosti. Velik prispevek je dal pri graditvi in opremljanju skladišča Kras z opremo za gasilske enote, ki prihajajo iz notranjosti države na pomoč v primeru velikih intervencij gašenja požarov v naravi.
Leta 2004 smo bili slovenski gasilci, kljub temu, da Slovenija še ni bila članica EU, zaradi svojih izkušenj, povabljeni na veliko vajo gašenja gozdnega požara v Francijo. Štefan je ponovno nosil veliko breme organizacije in logistike ter tako pripomogel pri uspešnemu nastopu naših gasilcev v družbi gasilskih enot iz številnih držav. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi dveh velikih vaj. Na Trstelju leta 2007, kjer so sodelovali gasilci iz vse Slovenije ter zrakoplovi iz Slovenije, sosednje Hrvaške in Italije. Vaja je bila organizirana po velikem požaru na Krasu 2006 in je bila namenjena preizkusu ukrepov in delovanju načrta za gašenje velikih požarov v naravi. Velik prispevek je dal tudi pri organizaciji in izvedbi vaje požara v naravi v GZ Ilirska Bistrica, na območju Staroda. Tudi tu so sodelovale enote iz vse Slovenije in zrakoplovi iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
Med leti 2008 in 2011 je bil Štefan ponovno predsednik GZ Postojna. V sklopu Gasilske zveze Slovenije in Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu, je Štefan v vlogi predavatelja svoje bogate izkušnje prenašal na slušatelje iz vrst gasilcev in civilne zaščite. Tudi na domače gasilsko društvo, Štefan ni nikoli pozabil. V času razpada nekdanje skupne države, ko denarja in opreme za gasilce ni bilo v takšni meri kot sedaj, je za posredovanje ob prometnih nesrečah »posodil« terensko vozilo Range Rover, s katerim smo od začetka – še v modrih barvah CZ in peterokrako zvezdo v grbu – posredovali na vedno številčnejših dogodkih v prometu. Razvoj tehnično reševalne opreme se je odvijal z veliko hitrostjo in že kmalu ko so se na tržišču pojavili prvi teleskopski reševalni cilindri, smo po Štefanovi zaslugi dva cilindra prejeli tudi postojnski gasilci. Uporabljamo ju še danes… Leta 2005 smo s strani države prejeli eno izmed specialnih gasilskih vozil, namenjenih za reševanje v cestnih predorih. Prav Štefanu gre največja zasluga, da je to vozilo že 20 let parkirano v naših garažah.
Štefan je bil poleg službe, tudi drugače zelo aktivno vpet v sistem ZIR. Dolga leta je bil poveljnik CZ za Notranjsko, pa član nadzornega odbora RKS, pa predsednik RKS – Območne enote Postojna, zraven pa še član lovske družine Črna jama, in še bi lahko naštevali. V sklopu našega društva se je redno udeleževal strokovnih srečanj tako doma kot tudi v tujini. Ni manjkal na svetovnih sejmih Interschutz v Hannovru, pa na mednarodnih srečanjih starodobnih gasilskih vozil v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, na sejmih 112 EXPO v Beogradu in drugje.
Štefan je za svoje delo v gasilski organizaciji prejel vrsto gasilskih priznanj in odlikovanj, s katerimi pa se ni nikoli hvalil. Če povzamemo lahko ugotovimo, da je bil Štefan Majcen velik gasilec in dober organizator, ki je s svojo strokovnostjo in organizacijsko sposobnostjo dal velik prispevek slovenskemu gasilstvu. Vedno pa je bil predvsem človek, s katerim je bilo lepo sodelovati in s katerim srečanja smo se vedno veselili.
V četrtek, 7. avgusta, je v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva PGD Postojna potekala žalna seja v spomin Štefanu Majcen.
