V nedeljo, 7. septembra smo sodelovali na tradicionalnem zaključku festivala Zmaj ‘ma mlade. Na dogodku tržnica nevladnih organizacij in PO-stoj na Živi ulici, smo predstavili vozila in opremo. Obiskovalci so si lahko ogledali vozili TRV D in PV – 1 ter čoln.
V četrtek, 4. septembra se je organiziralo delovni dan nekoliko drugače. Najprej smo se odpravili na Gradiško turo in uspešno premagali Furlanovo in Otmarjevo ferato. Po kosilu pa smo se odpravili na predogled novega Gasilsko reševalnega centra v Ajdovščini. Za čas naše odsotnosti so bili v pripravljenosti prostovoljni gasilci in gasilke PGD Postojna.
Štefan Majcen se je rodil mami Nadi, štiri leta po končanju druge svetovne vojne v Evropi. Oče Milan je bil zaposlen v Jugoslovanski armadi, zaradi česar se je celotna družina večkrat selila iz kraja v kraj in tako prispela tudi v Slovenijo. V Ljubljani je Štefan končal šolo za mehanika, treniral pa je celo gimnastiko pri Športnem društvu Sokol. Po prihodu v Postojno se je zaposlil v nekdanjem podjetju Nanos. 2. januarja 1973, se je včlanil v Prostovoljno gasilsko društvo Postojna, kmalu zatem pa je žena Lija najprej rodila sina Boštjana in kasneje še hčerko Ines. Štefan je v življenju potreboval dodatne izzive, katere je našel na Občini Postojna, kjer se je zaposlil kot referent za CZ, kasneje pa kot vodja Sekretariata za ljudsko obrambo. Ob delu se je izobraževal tako na civilnem, kot tudi gasilskem področju.
Štefan se je po opravljenem izpitu za NGČ v letu 1984, še aktivneje vključil v gasilsko organizacijo. Med letoma 1992 in 2011 je bil član predsedstva GZ Postojna, vmes pa še predsednik GZ Postojna, član in predsednik regijskega sveta, član predsedstva GZS, član komisije za požare v naravi… Leta 1999 je opravil izpit za višjega gasilskega častnika organizacijske smeri, leta 2004 pa izpit za visokega gasilskega častnika organizacijske smeri. Po osamosvojitvi se je Štefan zaposlil na Upravi RS za zaščito in reševanje in sicer njeni Izpostavi v Postojni. Posebej se je zavzemal za razvoj gasilstva na Krasu. Bil pa je tudi močan povezovalni člen med Gasilsko zvezo Slovenije in Upravo RS za zaščito in reševanje. Sodeloval je tudi pri krepitvi gasilstva na Krasu, zagotavljanju programa Kras iz sredstev Požarnega sklada za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, namenjenih gasilskim društvom in poklicnim gasilskim enotam na Krasu. Sodeloval je pri pripravi operativnega načrta gašenja velikih požarov v naravi, ki je zajemal izkušnje pridobljene pri gašenju požarov na Krasu v letih 2003 in 2006. Na obeh intervencijah je aktivno sodeloval in s svojimi izkušnjami in organizacijsko sposobnostjo dal velik prispevek pri izvajanju intervencij. Zelo aktivno se je vključil tudi pri obeh analizah požarov in pri pripravi predlogov, programov in načrtov za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti in izvajanju ukrepov za uspešnejše interveniranje v bodočih podobnih primerih.
Zelo aktivno je sodeloval v delovni skupini, ki se je ukvarjala s problematiko požarnega varstva na Krasu. V skupini so sodelovali župani kraških občin, predstavniki gasilskih zvez, Gasilske zveze Slovenije in URSZR. V okviru teh aktivnosti se je organiziral IC v Sežani, v katerem se je začelo izvajati usposabljanje in dežurstvo gasilcev v primeru velike požarne ogroženosti. Velik prispevek je dal pri graditvi in opremljanju skladišča Kras z opremo za gasilske enote, ki prihajajo iz notranjosti države na pomoč v primeru velikih intervencij gašenja požarov v naravi.
Leta 2004 smo bili slovenski gasilci, kljub temu, da Slovenija še ni bila članica EU, zaradi svojih izkušenj, povabljeni na veliko vajo gašenja gozdnega požara v Francijo. Štefan je ponovno nosil veliko breme organizacije in logistike ter tako pripomogel pri uspešnemu nastopu naših gasilcev v družbi gasilskih enot iz številnih držav. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi dveh velikih vaj. Na Trstelju leta 2007, kjer so sodelovali gasilci iz vse Slovenije ter zrakoplovi iz Slovenije, sosednje Hrvaške in Italije. Vaja je bila organizirana po velikem požaru na Krasu 2006 in je bila namenjena preizkusu ukrepov in delovanju načrta za gašenje velikih požarov v naravi. Velik prispevek je dal tudi pri organizaciji in izvedbi vaje požara v naravi v GZ Ilirska Bistrica, na območju Staroda. Tudi tu so sodelovale enote iz vse Slovenije in zrakoplovi iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
Med leti 2008 in 2011 je bil Štefan ponovno predsednik GZ Postojna. V sklopu Gasilske zveze Slovenije in Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu, je Štefan v vlogi predavatelja svoje bogate izkušnje prenašal na slušatelje iz vrst gasilcev in civilne zaščite. Tudi na domače gasilsko društvo, Štefan ni nikoli pozabil. V času razpada nekdanje skupne države, ko denarja in opreme za gasilce ni bilo v takšni meri kot sedaj, je za posredovanje ob prometnih nesrečah »posodil« terensko vozilo Range Rover, s katerim smo od začetka – še v modrih barvah CZ in peterokrako zvezdo v grbu – posredovali na vedno številčnejših dogodkih v prometu. Razvoj tehnično reševalne opreme se je odvijal z veliko hitrostjo in že kmalu ko so se na tržišču pojavili prvi teleskopski reševalni cilindri, smo po Štefanovi zaslugi dva cilindra prejeli tudi postojnski gasilci. Uporabljamo ju še danes… Leta 2005 smo s strani države prejeli eno izmed specialnih gasilskih vozil, namenjenih za reševanje v cestnih predorih. Prav Štefanu gre največja zasluga, da je to vozilo že 20 let parkirano v naših garažah.
Štefan je bil poleg službe, tudi drugače zelo aktivno vpet v sistem ZIR. Dolga leta je bil poveljnik CZ za Notranjsko, pa član nadzornega odbora RKS, pa predsednik RKS – Območne enote Postojna, zraven pa še član lovske družine Črna jama, in še bi lahko naštevali. V sklopu našega društva se je redno udeleževal strokovnih srečanj tako doma kot tudi v tujini. Ni manjkal na svetovnih sejmih Interschutz v Hannovru, pa na mednarodnih srečanjih starodobnih gasilskih vozil v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, na sejmih 112 EXPO v Beogradu in drugje.
Štefan je za svoje delo v gasilski organizaciji prejel vrsto gasilskih priznanj in odlikovanj, s katerimi pa se ni nikoli hvalil. Če povzamemo lahko ugotovimo, da je bil Štefan Majcen velik gasilec in dober organizator, ki je s svojo strokovnostjo in organizacijsko sposobnostjo dal velik prispevek slovenskemu gasilstvu. Vedno pa je bil predvsem človek, s katerim je bilo lepo sodelovati in s katerim srečanja smo se vedno veselili.
V četrtek, 7. avgusta, je v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva PGD Postojna potekala žalna seja v spomin Štefanu Majcen.
V mestni hiši mesta Reka je v začetku meseca julija potekala predstavitev projekta SEPORA (SEctorisation POstojna Rijeka Action) za predstavnike urgentnih služb z območja Reke in Postojne ter enot lokalne samouprave, ki so vključene v projekt, in so se seznanili z doslej izvedenimi aktivnostmi.
Projekt SEPORA je skupni projekt EU mesta Reka/Enote civilne zaščite za reševanje iz ruševin mesta Reka in občine Postojna/PGD Postojna (Prostovoljno gasilsko društvo Postojna), ki bo bistveno izboljšal pripravljenost in učinkovitost odzivanja na naravne nesreče in druge izredne razmere na čezmejnem območju med Hrvaško in Slovenijo. Na predstavitvi so bili poleg predstavnikov služb za nujne primere prisotni tudi predstavniki občin in mest, katerih območja projekt pokriva – Čavle, Viškovo, Jelenje, Klana, Matulji, mesto Kastav, občina Pivka in občina Ilirska Bistrica.
Projekt zajema območje povečane seizmične aktivnosti z izrazito koncentracijo potresnih epicentrov, in sicer območje tektonske enote Ilirska Bistrica – Reka – Omišalj – Novi Vinodolski, ki tvori neprekinjen pas s povprečno širino 30 km. Glede na to, da bi bilo v primeru potresa z intenzivnostjo VIII°+ na lestvici MCS prizadeto celotno območje, je sodelovanje med reševalnimi službami na celotnem območju ključnega pomena.
»Projekt SEPORA ni le tehnični ali administrativni podvig – je dokaz, da ima čezmejna solidarnost konkreten obraz in resnično vrednost. Ko se soočamo z izzivi, ki presegajo meje in administrativne okvire, sodelovanje ne postane le možnost, temveč nujnost, na kateri nameravamo še naprej delati. Zahvaljujem se vsem partnerjem v tem projektu, pa tudi vsem, ki verjamejo, da se lahko le skupaj in odgovorno pripravimo na prihodnost, ki žal ni brez tveganj,« je dejal podžupan Reke Vedran Vivoda in dejal, da bo mesto Reka v sodelovanju s sosedi in partnerji še naprej krepilo svoje zmogljivosti s ciljem ustvarjanja varnejšega okolja za vse državljane.
Glavni cilj projekta SEPORA je ustvariti geografsko sektorizacijo območja od Bakarskega zaliva na jugu do Postojne na severu po smernicah INSARAG, torej po mednarodnih smernicah za usklajevanje odzivov na uničujoče potrese.
Geografska sektorizacija je orodje za reševalce, ki na podlagi vnaprej določenih parametrov določa območje iskanja in omogoča učinkovitejšo razporeditev ekip USAR (iskalno-reševalnih ekip) in obvladovanje večje nesreče ali katastrofe, tj. sektorizacija bo močno skrajšala čas, potreben za začetek usklajenih reševalnih operacij v primeru obsežne nesreče. Sektorizaciji območja bi sledile tudi mednarodne ekipe USAR, ki bi prišle na pomoč.
Ena ključnih dejavnosti pri pripravi geografske sektorizacije je bila izdelava podrobnih geografskih kart visoke ločljivosti, ki jih je izdelala Fakulteta za gradbeništvo na Reki.
Projekt in pomen geografske sektorizacije je predstavil poveljnik Enote civilne zaščite za reševanje iz ruševin mesta Reka, Boris Rosanda, o izdelavi podrobnih geografskih kart pa je razpravljal Nino Krvavica, profesor na Fakulteti za gradbeništvo na Reki. Prof. Krvavica je izrazil zadovoljstvo, da je fakulteta vključena v projekt, ki bo koristil celotni skupnosti.
Prvi korak pri ustvarjanju zemljevida je bil zbiranje prostorskih podatkov iz več virov in ustvarjanje novih izpeljanih podatkov z uporabo naprednih računalniških algoritmov. Zbrani so bili podatki o tlorisih vseh stavb in linearnih elementih cest, železnic, vodotokov in drugih naravnih meja.
Poleg tega je bil izdelan zemljevid gostote prebivalstva visoke ločljivosti, ki je izjemno pomemben za oceno tveganja in načrtovanje prioritet reševanja. Vsi podatki so bili obdelani in integrirani v specializirane programe GIS, razvit pa je bil tudi poseben računalniški algoritem SEPORA, ki avtomatizira del analiz in omogoča hitrejše posodabljanje zemljevidov in statistike po sektorjih.
Projekt sta predstavila Boris Rosanda in Nino Krvavica
Na tej točki je bila ustvarjena delovna različica zemljevidov, ki bo predstavljena vsem relevantnim deležnikom – predstavnikom lokalnih in državnih institucij, civilne zaščite ter strokovnjakom s področja obvladovanja tveganj. Ta faza razprave je ključna za dodatno preverjanje točnosti in uporabnosti podatkov, v tej fazi pa lahko udeleženci podajo svoje komentarje, predlagajo popravke in dopolnitve glede na lokalno znanje in potrebe.
Končni zemljevidi za operativno uporabo v realnih situacijah bodo izdelani in prilagojeni za vsak posamezen dogodek oziroma krizno situacijo v skladu z metodologijo INSARAG.
Razporeditev sektorjev na terenu je namreč vedno odvisna od razpoložljivih človeških in materialno-tehničnih virov, specifičnih potreb prizadetih območij, obsega in zahtevnosti dela, stopnje odzivanja, pa tudi od posebnosti geografskega območja, ki ga je prizadela nesreča.
Delovni zemljevidi in prostorski podatki, ustvarjeni v okviru projekta SEPORA, služijo kot kakovostna osnova, ki omogoča hitro in prilagodljivo izdelavo končnih sektorizacijskih zemljevidov v trenutku, ko se zgodi dejanski dogodek, kar zagotavlja fleksibilnost, učinkovitost in boljšo koordinacijo vseh vključenih služb v vsaki konkretni krizni situaciji.
Zahvaljujoč projektu SEPORA bo območje od Reke do Postojne bolj pripravljeno in organizirano, kar v kritičnih trenutkih pomeni hitrejšo in učinkovitejšo pomoč vsem državljanom.
Projekt SEPORA poteka od februarja do oktobra 2025 in ga v celoti financira Evropska unija prek programa Odporne meje v skupnem znesku 40.000 evrov.
Naslednji dogodek vezan na projekt SEPORA se bo izvajal v zadnjem tednu meseca avgusta v Postojni.
V soboto, 12. julija se je ekipa štirih članic udeležila 26. Gasilskega relija – memoriala Jožeta Albrehta, v organizaciji PGD Dolenji Logatec. Z izjemnim sodelovanjem in ekipnim duhom so dosegle 2. mesto.
Čestitamo ekipi za odličen rezultat.
Uprava RS za zaščito in reševanje je objavila razglas o prenehanju velike požarne ogroženosti naravnega okolja, razglašene 24. junija 2025: – na območju Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Nova Gorica v občinah Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Tolmin, Kanal, Kobarid, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Vipava;- na območju Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Postojna v občinah Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna in Bloke; – na območju Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Koper v občinah Ankaran, Izola, Koper in Piran.
Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta s 27. junijem 2025 na teh območjih prenehala izvajati poostren nadzor.
Drugod po državi velika požarna ogroženost naravnega okolja, razglašena 24. junija 2025, ostaja v veljavi. Na teh območjih je v naravnem okolju do preklica poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete.
Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta na teh območjih še naprej izvajala poostren nadzor.
Uprava RS za zaščito in reševanje je na območju celotne države zaradi zaostrenih sušnih razmer. Od torka 24.6.2025 dalje, razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Do preklica je prepovedano kurjenje in ognjemeti.
Zaradi velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete.
V operativno rabo smo prevzeli novo vozilo TRV-D v vrednosti 506.538,90 EUR z ddv. Gre za nabavo intervencijskega gasilskega vozila, skladno s Srednjeročnim planom nabave gasilskih vozil in opreme v Občini Postojna med leti 2024 in 2031.
Specialno vozilo, ki ga je Občina Postojna sofinancirala v vrednosti 250.000,00 EUR, vključno z nadgradnjo, dvigalom, košaro in delom opreme. Je večje gasilsko vozilo, primarno namenjeno tehničnim intervencijam, kamor spadajo predvsem nesreče v cestnem prometu, nesreče z nevarnimi snovmi ter naravne in druge nesreče. Novo vozilo je nadomestilo obstoječe vozilo TRV-D letnik 2002, ki pa ostaja na območju Občine Postojna, saj bo z delom nadaljevalo v PGD Studenec.
V sredo, 30. aprila smo se v dopoldanskih urah odpravili proti Supetru na otok Brač. Najprej smo sodelovali na dnevu odprtih vrat DVD Supetar in v četrtek tekmovali v kuhanju tradicionalnega prvomajskega “fažola” v gasilskem domu. V petek smo predali v uporabo donirani gasilski čoln in izpeljali drugi del svečanega pobratenja z DVD Supetar. Dogodek je s koncertom poprestila ženska gasilska klape ŽVK Alegrija. Po zaključku uradnega dela je potekalo prijetno druženje ob zakuski in živi glasbi. V soboto smo se udeležili maše zadušnice v župnijski cerkvi Navještenja Marijina v Supetru in pri polaganje venca za vse preminule člane DVD Supetar in za ostale preminule gasilce. Zadnji dan, v nedeljo smo sodelovali pri čistilni akciji podmorja v organizaciji KSR Arbun.
V nedeljo, 13. aprila smo se z našim društvom predstavili v Parku vojaške zgodovine Pivka. Na podmorničarskem vikendu smo sodelovali z novim gasilskim čolnom, potapljaško opremo in pokazali upravljanje z brezpilotnikom. Ogledali smo si tudi fotografsko razstavo “Življenja rešujemo skupaj”, ki jo je vodil poveljnik CZ Republike Slovenije, Srečko Šestan.
V Selnici ob Dravi je v soboto 12. aprila zasedal Plenum Gasilske zveze Slovenije. Plenum je najvišji organ GZS med dvema Kongresoma, na njem pa odločajo delegati vseh gasilskih zvez v Sloveniji. Zasedanja so se udeležili tudi delegati gasilskih zvez iz Obalno kraške gasilske regije ter člani organov GZS, ki zastopajo regijo. Delegati so potrdili poročila za leto 2024 ter sprejeli plan za leto 2025. Plenarnemu zasedanju je sledil svečani del na katerem so bila podeljena najvišja gasilska priznanja. Med prejemniki najvišjega priznanja, priznanje Matevža Haceta je tudi Darko Muhič, član našega društva. Upamo si trditi, da je Darko prepoznan obraz širom Slovenije. Njegov doprinos k razvoju gasilstva, predvsem na področju gašenja požarov v naravi, na območju naše regije, Slovenije in širše je neizmeren.
Darko iskrene čestitke za prejem več kot zasluženega odlikovanja!
V soboto, 5. aprila smo se skupaj z našo mladino in njihovimi starši udeležili čistilne akcije “Očistimo Postojno” v organizaciji Občine Postojna, Skavtov iz stega Postojna 1 in Tabornikov iz Roda Kraških Viharnikov. Skupaj smo očistili širšo okolico našega gasilskega doma, se podružili, dopoldan pa zaključili z zasluženim kosilom na SGLŠ.
V soboto, 8. marca so naše članice odšle na pozni popoldanski izlet v neznano. Najprej so si ogledale predstavo Jamska ženska v Kulturnem domu Izola. Večer pa zaključile v Gostilni Oljka ob dobri hrani in prijetnem druženju.
Hvala PGD Postojna za čudovit večer.
V Kulturnem domu Nazarje je v soboto, 8. marca organizaciji Gasilske zveze Slovenije. Potekalo strokovno srečanje poveljnikov Analize intervencij za leto 2024, ki se ga je udeležilo tudi 10 predstavnikov iz Obalno kraške gasilske regije. Iz našega društva se je strokovnega srečanja udeležil naš poveljnik Rok Muhič. Predstavil je požar v večstanovanjskem objektu dne, 10. 1. 2025.
OBJAVA GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE
Na pustni torek, 4. marca smo tudi letos postojnski gasilci sodelovali že na 52. tradicionalni pustni povorki. Po ulicah Postojne se nam je pridružila tudi naša gasilska mladina in gasilci iz otoka Brač. Letos smo se predstavili na temo “Vodni park Postojna” in osvojili 1. mesto. Zmago smo si razdelili s skupino PGD Studenec in nagrado smo namenili v dobrodelne namene.
Foto: PGD Postojna in Foto atelje Postojna
V ponedeljek, 3. marca je k nam prišla še zadnja ekipa izmenjave AAKT – poveljniški kader. Skupaj smo si ogledali prostore in vozila ZGRS Sežana. Sledilo je prijetno druženje ter izmenjava znanj in izkušenj. Hvala kolegom za gostoljubje.
V ponedeljek, 17. februarja se je s prvim sestankom uradno začela pilotna aktivnost SEPORA – »SEctorisation POstojna Rijeka Action«. Ta povezuje Postojno in Reko pri vzpostavljanju učinkovitejšega sistema odzivanja na nesreče na čezmejnem območju. Cilj projekta je vzpostaviti nov okvir geografske razdelitve ozemlja na sektorje in podpisati sporazum o sodelovanju reševalnih ekip iz Postojne in Reke z ustrezno razdelitvijo nalog.
Na uvodnem srečanju pilotne aktivnosti SEPORA so predstavniki Občine Postojna skupaj s partnerji začrtali ključne smernice projekta. V prvem koraku bo izvedena analiza trenutnega stanja, saj je za uspešno izvedbo razdelitve območja ključno pridobiti točne podatke o obstoječih mehanizmih odzivanja.
Ko bo začetna analiza zaključena, se bo pričel proces razdelitve območja od Bakarskega zaliva do Postojne. Ta bo omogočil učinkovitejšo razporeditev virov, boljšo koordinacijo reševalnih ekip in hitrejše ukrepanje ob nesrečah. Glavnino dela pri razvoju modela razdelitve območja na sektorje bo izvedla Gradbena fakulteta v Reki, ki bo na podlagi mednarodnih standardov pripravila prilagojen sistem za naše območje.
Projekt SEPORA se izvaja v okviru programa Resilient Borders – Cross-Border Spatial Planning and Crisis Management Pilot Actions in je sofinanciran s strani Evropske unije. S povezovanjem znanja in izkušenj bo omogočilo hitrejši in bolje usklajen odziv ob naravnih nesrečah v čezmejnem območju.
Vir: Občina Postojna
Kot pridruženi partner pri projektu sodeluje tudi Občina Postojna in PGD Postojna.
Pred članskim delom smo izpeljali najprej mladinski občni zbor. Pregledalo se je obsežno delo in dosežke iz minulega leta ter se predstavilo plan za tekoče leto. Sledila je podelitev priznanj in zasluženi prigrizek.
V soboto, 18. januarja je potekal letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Postojna. Po pozdravu namestnika predsednika in otvoritvi občnega zbora ter izvolitvi delovnega predsedstva. Smo se najprej z minuto molka spomnili preminulih članov. Po dnevnem redu so sledila poročila predsednika, poveljnika, vodje poklicnega jedra, blagajnika, nadzornega odbora, mladine, članic in starejših gasilcev. Izvedene so bile nadomestne volitve članov v UO. Sledila je podelitev činov, napredovanj in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Nato je sledil slavnostni podpis listine o pobratenju med PGD Postojna in s hrvaškimi gasilci DVD Supetar iz Brača. Ob tej priložnosti je večer z nastopom popestrila edina gasilska ženska klapa Alegrija, ki prihaja ravno tako iz Brača. Pred zaključkom uradnega dela, se nam je zahvalil za vso opravljeno delo župan Občine Postojna Igor Marentič in pozdravili so nas predstavniki ostalih PGD ter povabljeni gostje. Večer se je nadaljeval s pogostitvijo, plesom in druženjem pozno v noč.
