V mestni hiši mesta Reka je v začetku meseca julija potekala predstavitev projekta SEPORA (SEctorisation POstojna Rijeka Action) za predstavnike urgentnih služb z območja Reke in Postojne ter enot lokalne samouprave, ki so vključene v projekt, in so se seznanili z doslej izvedenimi aktivnostmi.
Projekt SEPORA je skupni projekt EU mesta Reka/Enote civilne zaščite za reševanje iz ruševin mesta Reka in občine Postojna/PGD Postojna (Prostovoljno gasilsko društvo Postojna), ki bo bistveno izboljšal pripravljenost in učinkovitost odzivanja na naravne nesreče in druge izredne razmere na čezmejnem območju med Hrvaško in Slovenijo. Na predstavitvi so bili poleg predstavnikov služb za nujne primere prisotni tudi predstavniki občin in mest, katerih območja projekt pokriva – Čavle, Viškovo, Jelenje, Klana, Matulji, mesto Kastav, občina Pivka in občina Ilirska Bistrica.
Projekt zajema območje povečane seizmične aktivnosti z izrazito koncentracijo potresnih epicentrov, in sicer območje tektonske enote Ilirska Bistrica – Reka – Omišalj – Novi Vinodolski, ki tvori neprekinjen pas s povprečno širino 30 km. Glede na to, da bi bilo v primeru potresa z intenzivnostjo VIII°+ na lestvici MCS prizadeto celotno območje, je sodelovanje med reševalnimi službami na celotnem območju ključnega pomena.
»Projekt SEPORA ni le tehnični ali administrativni podvig – je dokaz, da ima čezmejna solidarnost konkreten obraz in resnično vrednost. Ko se soočamo z izzivi, ki presegajo meje in administrativne okvire, sodelovanje ne postane le možnost, temveč nujnost, na kateri nameravamo še naprej delati. Zahvaljujem se vsem partnerjem v tem projektu, pa tudi vsem, ki verjamejo, da se lahko le skupaj in odgovorno pripravimo na prihodnost, ki žal ni brez tveganj,« je dejal podžupan Reke Vedran Vivoda in dejal, da bo mesto Reka v sodelovanju s sosedi in partnerji še naprej krepilo svoje zmogljivosti s ciljem ustvarjanja varnejšega okolja za vse državljane.
Manj časa za pomoč: Kako sektorizacija pospeši reševalne operacije
Glavni cilj projekta SEPORA je ustvariti geografsko sektorizacijo območja od Bakarskega zaliva na jugu do Postojne na severu po smernicah INSARAG, torej po mednarodnih smernicah za usklajevanje odzivov na uničujoče potrese.
Geografska sektorizacija je orodje za reševalce, ki na podlagi vnaprej določenih parametrov določa območje iskanja in omogoča učinkovitejšo razporeditev ekip USAR (iskalno-reševalnih ekip) in obvladovanje večje nesreče ali katastrofe, tj. sektorizacija bo močno skrajšala čas, potreben za začetek usklajenih reševalnih operacij v primeru obsežne nesreče. Sektorizaciji območja bi sledile tudi mednarodne ekipe USAR, ki bi prišle na pomoč.
Ena ključnih dejavnosti pri pripravi geografske sektorizacije je bila izdelava podrobnih geografskih kart visoke ločljivosti, ki jih je izdelala Fakulteta za gradbeništvo na Reki.
Projekt in pomen geografske sektorizacije je predstavil poveljnik Enote civilne zaščite za reševanje iz ruševin mesta Reka, Boris Rosanda, o izdelavi podrobnih geografskih kart pa je razpravljal Nino Krvavica, profesor na Fakulteti za gradbeništvo na Reki. Prof. Krvavica je izrazil zadovoljstvo, da je fakulteta vključena v projekt, ki bo koristil celotni skupnosti.
Prvi korak pri ustvarjanju zemljevida je bil zbiranje prostorskih podatkov iz več virov in ustvarjanje novih izpeljanih podatkov z uporabo naprednih računalniških algoritmov. Zbrani so bili podatki o tlorisih vseh stavb in linearnih elementih cest, železnic, vodotokov in drugih naravnih meja.
Poleg tega je bil izdelan zemljevid gostote prebivalstva visoke ločljivosti, ki je izjemno pomemben za oceno tveganja in načrtovanje prioritet reševanja. Vsi podatki so bili obdelani in integrirani v specializirane programe GIS, razvit pa je bil tudi poseben računalniški algoritem SEPORA, ki avtomatizira del analiz in omogoča hitrejše posodabljanje zemljevidov in statistike po sektorjih.
Projekt sta predstavila Boris Rosanda in Nino Krvavica
Boljša koordinacija vseh služb, vključenih v reševanje krize
Na tej točki je bila ustvarjena delovna različica zemljevidov, ki bo predstavljena vsem relevantnim deležnikom – predstavnikom lokalnih in državnih institucij, civilne zaščite ter strokovnjakom s področja obvladovanja tveganj. Ta faza razprave je ključna za dodatno preverjanje točnosti in uporabnosti podatkov, v tej fazi pa lahko udeleženci podajo svoje komentarje, predlagajo popravke in dopolnitve glede na lokalno znanje in potrebe.
Končni zemljevidi za operativno uporabo v realnih situacijah bodo izdelani in prilagojeni za vsak posamezen dogodek oziroma krizno situacijo v skladu z metodologijo INSARAG.
Razporeditev sektorjev na terenu je namreč vedno odvisna od razpoložljivih človeških in materialno-tehničnih virov, specifičnih potreb prizadetih območij, obsega in zahtevnosti dela, stopnje odzivanja, pa tudi od posebnosti geografskega območja, ki ga je prizadela nesreča.
Delovni zemljevidi in prostorski podatki, ustvarjeni v okviru projekta SEPORA, služijo kot kakovostna osnova, ki omogoča hitro in prilagodljivo izdelavo končnih sektorizacijskih zemljevidov v trenutku, ko se zgodi dejanski dogodek, kar zagotavlja fleksibilnost, učinkovitost in boljšo koordinacijo vseh vključenih služb v vsaki konkretni krizni situaciji.
Zahvaljujoč projektu SEPORA bo območje od Reke do Postojne bolj pripravljeno in organizirano, kar v kritičnih trenutkih pomeni hitrejšo in učinkovitejšo pomoč vsem državljanom.
Projekt SEPORA poteka od februarja do oktobra 2025 in ga v celoti financira Evropska unija prek programa Odporne meje v skupnem znesku 40.000 evrov.
Naslednji dogodek vezan na projekt SEPORA se bo izvajal v zadnjem tednu meseca avgusta v Postojni.