V četrtek, 19. decembra smo dopoldanskih urah, v Varstveno delovnem centru enota Postojna, sodelovali pri vaji evakuacije. Zaposleni z fanti ter dekleti, so ob požarnem alarmu zapustili prostore, se umaknili na zbirno mesto in izvedli varnostne ukrepe. (odklop elektrike, zapiranje plina). Postojnski gasilci smo na kraju izvedli dokončno pogastitev požara, z avtolestvijo rešili dve ujeti osebi iz objekta in prezračili zadimljene prostore. 

Po krajši analizi so nas uporabniki in zaposleni VDC prijetno pogostili, nam izročili darilo in nam razkazali prostore in nas seznanili z njihovimi aktivnostimi ter delom. Na koncu smo jim zaželeli lep preostanek decembra in prihajajoče praznike in vse dobro v letu ki prihaja.

V soboto 7. decembra, smo se dobile članice PGD Postojna na prijetni pogostitvi in bowlingu. Srečanje nam je pripravil Sandi Curk, poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko. Zaslužile smo si ga, z zmago na regijskem tekmovanju, na Bogatajevih dnevih v Postojni. Med sabo pa smo povabile tudi dve mlajše članice, ki se redno udeležijo vseh tekmovanj s staro brizgalno v Novi vasi. 

V petek 22. novembra so se v Postojni oglasili in tudi zadržali več časa, poveljniki gasilskih enot iz območja Villacha (Beljaka). Sodelovanje slovenskih gasilcev  z njimi je dobro že vrsto let, predvsem z gasilci iz Gorenjske in Tolmina. Pri njih smo se ustavili letos tudi gasilci PGD Postojna na poti na Stenfahrt 2019. Delegacijo so vodili Stroitz Andreas-okrajni poveljnik (Beziksfeuerwehrkommandant Villach Stadt), Geissler Harald-poveljnik (Kommando der Hauptfeuerwache Villach) in Harald Sobe – občinski svetnik.

Po sprejemu in predstavitvi s strani PGD, podpredsednika Božidarja Pirca, Darka Muhiča, Tanje Dekleva, Občine Postojna, (Zavod Znanje), inTanje Hvala. So si gostje z zanimanjem, ogledali naše prostore in tehniko. Izrazili so zadovoljstvo in presenečenje nad gostoljubnostjo in opremljenostjo našega društva.

Ob koncu obiska in druženja, so nas povabili na obisk Beljaka.

V četrtek, 19. septembra smo se v dopoldanskem času, po predhodnem dogovoru dobili z Doles Romanom. Domačin iz Kota (Majlont), avtor tudi Gradu v Postojnskem vrtcu, nam je podaril tri palme, katere bodo v večjem delu leta krasile vhod našega gasilskega doma. Palme so bile posajene okoli 60 let nazaj, in so do te višine zrasle pod njegovimi pridnimi rokami. Skupaj je vzgojil okoli 25 palm različnih vrst. (Velika Grmaca ali konopljevka, Pahljačasta, …) Na tem mestu se mu lepo zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo v tej specifični postojnski klimi, skrbeli za njih po najboljših močeh.

V sredo, 10. aprila so bili na ogledu naših prostorov in opreme, župani iz Posočja. Več si lahko preberete TUKAJ.

Uprava RS za zaščito in reševanje 
Na podlagi 8. člena uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14), Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

                                                           R A Z G L A Š A

Pusti, obešeni na kandelabre, naslonjeni na ograje, so izvirni pustni liki, ki jih najdemo tudi v naši okolici. Na obcestne luči, drevesa, ograje se obesi puste, ki tam visijo že od svečnice dalje in mimoidoče opominjajo, da je med ljudi prišel pust. Poznajo jih najbrž samo v vaseh v Brkinih in pod njimi v Podgrajskem podolju, zgornji Reški dolini in ob zgornji Pivki. To območje je po številu in izvirnosti mask izjemno bogato, kar oznanja nori čas.
S časom se spreminjajo tudi pusti. »Nekdaj so bili veliko bolj skromno oblečeni. V do konca zguljena oblačila. Danes so nekateri še kar gosposki in v novejših materialih in krojih in prav solidnih čevljih. Lanski pust je bil oblečen v odlične usnjene hlače, ki mu jih je verjetno marsikdo zavidal. Vselej pa so morali biti debeli, rejeni. Napolnjeni s slamo. A tudi polnila so danes drugačna. Prav gotovo pa visijo po vseh vaseh, kjer je pustovanje močna tradicija.
Svojo glavno vlogo pa debeli možiclji odigrajo oziroma mu jo kar določimo na pepelnično sredo. Če smo maškare v pustnem času pobirale jajca in klobase le v domači in sosednjih vaseh, če se danes z avtobusi vozimo v oddaljena mesta, celo države, in se postavljamo na ogled kot sestavni del karnevalov, pa je obsodba in zažig pusta še vedno domača zadeva, vaško veselje in katarza, in ne turistična atrakcija. Na pepelnico, popoldne, se, ko je večina mask že odloženih, se zberemo kot na nekakšnem pogrebu praviloma vedno na istem kraju, tam obsodimo in zažgemo pusta.
In to z obilo »govoranc«, žuganja, brcanja, zasmehovanja, smeha, krohotanja.  Še bolj joka kdo, ki je našemljen v pustovo ženo. Obred obsodbe vodi gospud po že vnaprej pripravljeni pridigi, ki jo sprva bere, nato pa se ta, zasoljena z medklici iz občinstva, spontano razvija v to ali ono smer. Pusta zmerjamo, špwtamo, polivamo, na koncu obsodimo. Ne na eno kazen ali dve, naprtimo mu krivdo za vse, kar je šlo narobe – v vasi, v državi, na svetu. Za vse je kriv.
Vsako leto se ga obsodi na nekajkratno smrt. Uprizori se vsaj trikratno pokončanje. Z obešanjem, streljanjem, pa še zažge se ga. Tudi letos bo krog sklenjen. Med pustnim časom že posut pepel pa je že zametek novega življenja in kroga.

Postojnski gasilci smo ga tudi letos obesili, prvič na novi lokaciji. Obenem se vsem prizadetim v minulih dneh javno opravičujemo za nastale nevšečnosti.